Cena najbž variira glede na to kje jih kupiš. Pri nas v zadrugi so bli dragi, da te na rit vrže. Potem smo pa nekaj navadnih kupili, nekaj pa preko lovcov dobili kot tudi večino vrvice.
Je pa seveda tole fino če ti naprimer izolator poči, ga lahko zamenjaš , če pa poči navarjen izolator moraš nanovo brusit pa varit.

Urban, zelo si priden. Ko bi bilo le še kaj takih fantov kot si ti.

Če smem... za vogalne kole ter tiste pri vratih ti predlagam les. Za sama vrata pa vzmeti, ki so namenjene nalašč za vrata. To je posebej pomembno v tistih pašnikih v katerih imaš več kot ena vrata. Vrvica se ti pri odpiranju med seboj prepleta. Vzmeti pa ne.

Pod vrati pa alkaten cev, skoznjo pa 2x izolirano žico. Na ta način imaš tok stalno v ograji. To je posebej pomembno v tistih pašnikih v katerih imaš več kot ena vrata. Če pod vrati nimaš povezave, v preostanku ograje pri odprtih vratih, ni toka.

Vso srečo pri paši in čim manj neviht poleti, da ti ne bo pašni aparat pregorel.

Eden izmed 2 000 000....( )

Vsekakor se strinjam,da je za vogalne stebre najbolša rešitev les,a kaj ko nam struktura tal tega žal ne omogoča...

Trenutno so na celotni ograji le ena vrata,tako da se ob odprtju le teh tok ne prekine...ob morebitni postavitvi dodatnih,pa hvala za nasvet...(vsekakor najbolj elegantna rešitev)

Pri vratih,vrvice res niso najbolj posrečena rešitev...pa ne zaradi prepletanja (ki ga ob pazlivem zpiranju praktično ni)...problem je,ker je vrvico zelo težko zavezati tako,da je enakomerno napeta...vzmeti so super reč...so bile že v 1. planu,a se nam je glede na ceno (nekaj čez 3€/kom) zadeva zdela nepotrebna (sedaj vidim ta temu ni tako...)

Mislim da bo špilalo....samo še "igralk v ringu" je trenutno premalo...

Nč nism, prej bral, povejte mi samo a je kej zakonsko določeno kok glav na neko površi, dobr more bit tud zdrava pamet da ne naguraš ne vem kok živine na mejhno površino.

Pa kolk se pozna kvaliteti mleka

PA a pol se res mn pofutra ostalga, bal pa silosa k se cel dan pasejo?
LP T

celodnevna paša je v naših razmerah hude poletne vročine prek poldneva in obilice mrčesa, to je obadov in muh, teže izvedljiva, v severnih deželah pa je običajna, saj ostanejo živali na paši tudi čez noč oz. vso pašno dobo od spomladi do jeseni. krava naj poje na paši 50-70 kg pašne trave kar zadošča za 15 in celo 20 litrov mleka. za to količino pomuljene trave potrebuje na dan spomladi okrog 60m2, poleti 80-100 m2, jeseni pa 120-150m2 pašne površine. trava naj bo 15-25 cm visoka (za dlan), da je krava dovolj poje in da ima tudi že precej surove vlaknine. pašnik je seveda treba tudi oskrbovati, to je pognojiti zgodaj spomladi in dognojevati po vsaki pašnji oz košnji (še do začetka septembra), zraven pa po pašnji, če ji sledi na isti čredinki še naslednja paša, tudi pokositi nepopasene ostanke trave in prazgrabiti kravjeke (da ne nastanejo plešasta mesta).
povprečno je računati s 30-25 ari pašnika na kravo. čredink naj bo približno toliko kot je krav. v vsaki čredinki se pase 4-7 dni. rast trave spomladi je zelo hitra (20-25 dni do pašne višine) . enkratna do dvakratna košnja vsake čredinke (ko je trava visoka 30-35 cm) podpira razvoj visokih trav, da nam ne izginejo iz ruše.
Kmetijstvo v praksi - A. Pajestka, D. Pavlin str. 245

mleko s paše je bolj zdravo, ker ima več omega3 maščob. ima pa manj beljakovin. zato je zraven dobro dajati malo koruznega šrota (2 do 3 kg dnevno) ali koruzne silaže za energijo. koliko imajo krave na paši mleka v praksi pa naj pove uporabnik "nevednež" ali kdo drug, ki jih pase.

Lamborghini 950 premium je napisal/a:

Nč nism, prej bral, povejte mi samo a je kej zakonsko določeno kok glav na neko površi, dobr more bit tud zdrava pamet da ne naguraš ne vem kok živine na mejhno površino. Pa kolk se pozna kvaliteti mleka PA a pol se res mn pofutra ostalga, bal pa silosa k se cel dan pasejo? LP T

Povsem logično je, da krava lahko poje toliko in toliko suhe snovi, v kakršni obliki pač je (ni sicer čisto vseeno, pa pustimo podrobnosti). Torej ti kmečka logika pove, da če bo ene stvari pojedla več, bo druge manj. In če bo ene pojedla dovolj, ne bo druge nič. Tako kot ti lahko poješ normalno kosilo in sladico, če se pa že kosila nabašeš do konca, pa sladica ne gre več.

Obremenitev GVŽ/ha je pa določena z nitratno direktivo in je 1,9 GVŽ/ha. To je drugače tudi zelo logična obtežba, ker je ob neki normalni intenzivnosti nemogoče pridelati krmo za več kot toliko. Pa že v tem primeru moraš vso močno krmo kupovati, če je obtežba nižja, pa lahko ponavadi pridelaš tudi nekaj žit na lastnih površinah. Poznam kmeta, ki ima obremenitev 3 GVŽ/ha, ampak on potrosi dušika po travnikih da je groza, pa še koruzo kupuje. Jaz osebno bi to prepovedal.

Kakovost mleka tu nima povezave z obremenitvijo ampak z mlečnostjo krav in vrsto krme. Pri paši je mleko boljše kakovosti (več nenasičenih maščobnih kislin in vitaminov), vsebnost beljakovin in maščob je pa odvisna od uravnovešenosti in strukturnosti obroka. Tako da neposredne povezave med obremenitvijo in kakovostjo mleka ni.

Ja, pri nas ena ta čas molze 30+ na dan. Na paši ob dodatku cca 3 kg "vitakorn R - 1, ekološko". Ta trenutek je pašna ruša izvrstna. Dvomim, da lahko kdo v hlevu ponudi tako kvalitetno krmo.
Obadi ter klopi so kolateralna škoda, vendar bistveno ne vplivajo na produkcijo mleka.
Krave zlahka bivajo 24 ur na dan na prostem. So lepo oprane. V hlevu nikoli ne doživijo tega luksusa.
Na paši najdejo tudi zeli, ki jim dobro denejo. V hlevu tega ni. Od tod bolj kvalitetno mleko. Glej dvostranski članek v zadnji številki KG.
Kaj je bolj pametno: ekološko, brez mineralnih gnojil ali konvencionalno ob zmerni uporabi mineralnih..., si še nisem prišel na jasno. Eno in drugo ima svoje dobre ter slabe strani. Čas bo pokazal kaj je prav. Mi že dolgo vrsto let umetnih gnojil ne uporabljamo. Ob zelo plitvi prsti na dolomitu zraste zelo malo travne ruše. Pred 30 leti smo nakosili tudi do 3 krat več sena na isti površini ob uporabi cca 400 kg trinajstice na ha.
Nesporno pa pašna raba travne ruše povzroči bolj gosto rušo in bistveno več detelj v ruši.
Letos pasemo en pašnik prvič. Krave ga dosti bolj nerade pasejo, ker v ruši primanjkujejo metuljnice. Paša na večletnih pašnikih jim gre precej bolj v slast.
Ma, bistveno je: Pasemo na strmih, za košnjo čisto nezanimivih površinah. Stroški so minimalni. Delo je neskončno olajšano.
In, molsti je treba na pašniku To je glavno. Kdor bo to doumel bo zmagal.

Hvala lepa za izščrpne odgovore in se priporočam,

Gorenski pozdrav

Uploaded with ImageShack.us

evo tole so pa naše 3 telice na pašniku + bik. Pašnik je velik cca 2.2ha imamo pa še engega, ki je velik okoli 1,6ha, tako da jim paše ne zmanka

No, pa so šle še tamale tri na pašo (ena stara točno 7 mesecev, ena 9, ena pa 11). So norele kot le kaj







http://www.youtube.com/watch?v=0fvHMTL1Hh0