Ne stokamo, samo seznanjamo z realnostjo, ker ste eni precej glasni kako uživamo in smo polni denarji tisti ki hodimo v službo in še kmetujemo.
Tisto o PP pa vprašaj tistega ki toliko dobiva in ti bo mogoče vedel obrazložiti.

_toni je napisal/a:

Večna debata in mlatenje prazne slame, fantje. Vsako umetno deljenje ali klasificiranje profi/neprofi kmet je bedarija, ki samo ustvarja dodaten prepad med nami. Vsak se bori po svoje, noben kmet ni še lahko do denarja prišel, vsak gara, da lahko živi kot normalen človek. In govorit, da je ''nefer'' da ''neprofi'' vlagajo denar v kmetijo od svoje plače (česar jim nihče ne more očitat, ker je to njihova pravica), je pač brez smisla. Lahko je naredit državo, kjer je vse opredeljeno z zakoni in zakoni določajo večinoma samo omejitve. Te omejitve pa potem povzročajo razkole med prebivalci, kar je voda na mlin oblasti in seveda cokla v razvoju. Divide et impera... žal to pri nas še kako funkcionira. Saj povsod, ampak Slovenija je pa res šolski primer za to. Ko bo vsak začel delat na sebi/se ukvarjat s tem, da bo sam čim bolje delal, sosedu pa pustil, da dela in mu pomagal, če bo treba, če ne, mu pa ne škodil, bo naša država drsela po toboganu vladajočih v propad... malo se zamislite, kaj tako sebično mišljenje povzroča. Mislim malo na širši ravni, ne samo do jutri in do 2 metra pred vami.

Točno tako.Tudi jaz sem popoldanski kmet pa, če bi razmišlal tako bi bila ena kmetija manj, zaraščena zemlja in še kaj bi se našlo. Ne delam zaradi denarja ampak iz veselja in ni prav, da se nekomu jemlje pravico do kmetovanja. Pa naj bo to popldanski kmet ali pa profi. Če pa pade še kakšen evro pa tudi ni nič narobe. Kar naprej se v zadnjem času pojavlja "pesem o samooskrbi" in del te smo tudi popoldanski kmetje. Če kdo misli da je prikrajšan zaradi nas, pa se tukaj ne da dosti pomagat, kot le to da se še bolj potrudi pri iskanju kupcev.Vrjemite da je včasih biti popoldanski kmet še bolj naporno kot profi kmet. Prideš iz službe zmozgan pa takoj naprej saamo spat pe zopet služba in ponovno isti krog .Ni enostavno.Naj ne bo fovšije za vse je in bo dosti le veselje in volja do dela morata biti pa gre,

janez11!! je napisal/a:

_toni je napisal/a: Večna debata in mlatenje prazne slame, fantje. Vsako umetno deljenje ali klasificiranje profi/neprofi kmet je bedarija, ki samo ustvarja dodaten prepad med nami. Vsak se bori po svoje, noben kmet ni še lahko do denarja prišel, vsak gara, da lahko živi kot normalen človek. In govorit, da je ''nefer'' da ''neprofi'' vlagajo denar v kmetijo od svoje plače (česar jim nihče ne more očitat, ker je to njihova pravica), je pač brez smisla. Lahko je naredit državo, kjer je vse opredeljeno z zakoni in zakoni določajo večinoma samo omejitve. Te omejitve pa potem povzročajo razkole med prebivalci, kar je voda na mlin oblasti in seveda cokla v razvoju. Divide et impera... žal to pri nas še kako funkcionira. Saj povsod, ampak Slovenija je pa res šolski primer za to. Ko bo vsak začel delat na sebi/se ukvarjat s tem, da bo sam čim bolje delal, sosedu pa pustil, da dela in mu pomagal, če bo treba, če ne, mu pa ne škodil, bo naša država drsela po toboganu vladajočih v propad... malo se zamislite, kaj tako sebično mišljenje povzroča. Mislim malo na širši ravni, ne samo do jutri in do 2 metra pred vami. Točno tako.Tudi jaz sem popoldanski kmet pa, če bi razmišlal tako bi bila ena kmetija manj, zaraščena zemlja in še kaj bi se našlo. Ne delam zaradi denarja ampak iz veselja in ni prav, da se nekomu jemlje pravico do kmetovanja. Pa naj bo to popldanski kmet ali pa profi. Če pa pade še kakšen evro pa tudi ni nič narobe. Kar naprej se v zadnjem času pojavlja "pesem o samooskrbi" in del te smo tudi popoldanski kmetje. Če kdo misli da je prikrajšan zaradi nas, pa se tukaj ne da dosti pomagat, kot le to da se še bolj potrudi pri iskanju kupcev.Vrjemite da je včasih biti popoldanski kmet še bolj naporno kot profi kmet. Prideš iz službe zmozgan pa takoj naprej saamo spat pe zopet služba in ponovno isti krog .Ni enostavno.Naj ne bo fovšije za vse je in bo dosti le veselje in volja do dela morata biti pa gre,

Se popolnoma strinjam s teboj,

Tudi sam sem nebodigatreba popoldanski kmet in kot prvo naj povem da ne bom jamral ampak ni pa fer oziroma sem ob prebiranju teh postov postal kar malo ožaljen... zakaj?
zato ker sem se pri 25letih odločil da bom poleg službe preselil na kmetijo in jo ponovno oživel saj je kmetija stagnirala oziroma smo samo opravljali nujna dela v gozdu saj se mi je oče smrtno ponesrečil v gozdu in je bilo doma težnja da se po kosih vse proda.
Situacija je taka da imam samo hišo in pa garažo 5x7 m kjer imam traktor in vse priključke, oziroma so ti zunaj na dežju in jih moram pokrivati.
In sedaj mi povej kdo ima jajca da pusti šiht in se posveti kmetiji brez poslopij in primerne opreme in kje dobiti denar za vse investicije???
Pa še to,letos sem porabil 18 dni dopusta za kmetijo za sekanje lobadarc za "cahnanje" v dopoldanskem času, tudi en dan nisem imel pravega dopusta da bi šel morje pogledat, in verjemiti vsi "profi" kmetje da ni enostavno pridi ob 16h domov se preobleči, letet v gmajno do 20h potem tuš spat in tako cel teden... Na koncu te punca pošilja že v vse možne kraje ki niso lih gostoljubni ampak jaz sem še zmeri tak neumnež da vsak evro gledam kam ga dam da bi le kaj ostalo da se navarčuje za stavbo pa kakšen nov vitel. Pa verjemi če nebi živel za gozd in vsak dan komaj čakal da grem popoldne delat, verjemi da se tega nebi šel, bi lepo užival in popoldne raje pil kavo v bifeju kot da se j.... v gozdu...
Moja želja in verjetno večine "popoldancev" je da bi se lahko preživeli s kmetijstvom in verjemite da takoj ko bom imel možnost oziroma bom vedel da sem sposoben preživeti da še isti dan pustim šiht in se posvetim samo še kmetiji ker to resnično delam z veseljem, vendar nažalost nimamo vsi take kmetije, ki bi bila od staršev "prištimana" in razvita tako da bi od nje lahko preživel...
Zato osebno podpiram in spoštujem vsakega profi/neprofi kmeta ki ima veselje do dela s kmetijo ker mi smo tisti ki bomo to stvar vlekli naprej, verjemite tistih 500 velikih profi kmetov nebo obdeloval gozda in travnikov na 800m

Vsa čast tebi in tebi podobnim. Tisti, ki je priden doma, je priden in delaven tudi v službi. Gre pa tudi za to, da mali kmetje obdelujejo in obdelajo tudi tiste površine, za katere se veliki kmetje sploh ne zmenijo. Za ohranjanje in oživljanje malih kmetij bi morala država veliko več postoriti, saj so male kmetije naravi veliko prijaznejše, kot velike farme. Zato kar veselo na delo in čim manj slabih občutkov....

imam popoldanski s.p... začel iz nule.. delam drva... lahko se primerjam z popoldanskim kmetom... pač, nekaterim ki imajo polni s.p, me lahko zmerjajo, da nisem resen.... res? zapufani s.p jevci, ki so tik pred rubežem...?? se ne zaveda nihče, da 65 eur namesec, ki jih doplačam za pripspevke, gre za polnjenje blagajne? se ne zaveda nihče, da petrol, omv, al pa agip, služijo, ko tankam nafto? ali pa trgovine, ko kupujem opremo in razen potrošni material? enako je, menim z popoldanskimi kmeti... nekateri polni s.p jevci in kmetje so mi govorili, da sem bedak.... ker delam... kmetje ( imam v žlahti enega takega), pa se mi smejali, kaj bom jaz, mali... danes je stvar malce drugačna.. znižanje subvencij in cene mleka.... še par let, pa jim ne bo več treba delat... smejali so se meni, namesto, da bi doma zaćeli delati izdelke in prodajati končnemu potrošniku... evropa te poje.... pojdi na madžarsko ali pa na češko, pa ti bo jasno zakaj... še gozd sadijo na madžarskem, da bo kaj za prodajat v plantaže, pri nas pa se samo seka in to je to... malce banalno napisano, ampak veliko res...

_toni je napisal/a:

No, sigurno si delimo mnenje, da je mesno živino absolutno smiselno pasti. Od štirinožne do dvonožne, čeprav dvonožna je že bolj problem. Mlečna živina je pa druga zgodba (predvsem krave, drobnica je lažje obvladljiva, če je le dovolj dobro postalvjena elektroograja). Kar se prihodkov tiče - fora je v naslednjih zadevah: Prihodek je pač prihodek - kolikor pride na račun oz. v denarnico. Odhodki pa so (papirnato in realno) sestavljeni iz fiksnih stroškov (to so stroški, ki so isti če delaš 0,000 ali če delaš do polne izkoriščenosti kapacitete, pa naj bo to hlev, sirarski kotel, kotel za kuhanje ocvirkov ali pa kurnica) in variabilnih stroškov. Variabilni so pa sestavljeni iz sprotnih stroškov materiala in stroškov dela. Torej ta druga komponenta (variabilni stroški) so neposredno povezani z obsegom proizvodnje. Več kot delaš, večji so stroški. In recimo konkretno v sirarstvu te oprema in infrastruktura ter marketing in management stane praktično enako če hočeš predelati 50.000 l mleka na leto ali pa 200.000. Malo večja zorilnica, večja kad za slanico, kar je pa 1% letne amortizacije in nič več. Torej če imaš na leto recimo 40.000 € amortizacijskih stroškov, pa predelaš 50.000 l mleka, ga povprečno prodaš po 1 €, ti od prometa ostane 10.000 za ves repromaterial in delo. Če ga predelaš 200.000, je pa amortizacija samo (tudi če je kakšen kotel večji in kakšen bolj dovršen stroj za pakiranje v sirarni) še kakšno tretjino prihodkov. Ostalo ostane za delo in za sprotne stroške in za potencialni dobiček. To je tisto... boste rekli da sem rekel visoko amortizacijo - ja, ampak v tej ceni je treba seštet vse stroške za stroje, zgradbe in opremo, tudi za pridelavo, ne samo predelavo mleka. Potem je pa to kmalu precej realno. V bistvu je tako, da vsaka proizvodna dejavnost, ne samo v kmetijskem sektorju, je v današnjem stanju konkurence smiselna šele tedaj, ko lahko narediš nekje 100.000€ prometa. Kot sem že prej rekel - dobički so nekaj %, če imaš plačo že odračunano, hvalabogu, če ne, je pa tako kot je. Če se greš storitveni sektor, ne proizvodni in dejansko lahko vsakemu zaračunaš toliko ur kot jih dejansko porabiš, pa je seveda situacija že pri precej manjšem prometu pozitivna. Toliko za danes Lep pozdrav vsem skupaj.

Bom tule repliciral na Tonijevo "ekonomiko"

Ravno tako kot je v primarni proizvodnji možno zmanjševat amortizacijo z najemanjem storitev, več lastnega dela ali zastarelo tehnologijo- moraš tudi v predelavi skrbet za čimanjše fiksne stroške.
Ne strinjam se, da je nujno potrebnih 100.000€ prihodka, ja res je to meja, ki ti vedno zadošča. Že nekje pol te vrednosti je kar lep prihodek ob umnem gospodarjenju.
Če govorimo o hipotetičnem primeru in 40. 000 evrov amortizacije na 100.000 evrov prometa imaš nekje vezanega do 800.000 evrov kapitala.
20 let povprečne amortizacije po 40.000 letno. 10-15 let oprema, 40 let stavbe+ še zemljišča, ki se računovodsko ne amortizirajo.
Oz če ponazorim še drugače amortizacije pomeni tudi, da moraš vsako leto namenit vsaj tak znesek za posodabljanje ali poplačila kreditov.
Pri amortizaciji opreme moraš upoštevat, da bo ta ob manjši rabi zdržala dalj časa. V tvoje primeru bi kot dejansko vrednost vzel 20-25.000 amortizacije ostalo pa kot dohodek.
Je pa seveda bolje denar, ki bi si ga izplačal (računovodsko prikazal) kot plačo namenit za investicije, čeprav te niso nujno ekonomsko upravičene.

Nekaj kar se nanaša sicer na direktna plačila ampak je v neposredni povezavi z debato.

Gugl translate ne dela na cajtungah Moje znanje nemščine pa je omejeno na par besed.

Govori o tem, da direkna plačila v taki obliki kot so niso ok. Vsak dobi enako vsoto za hektar, kar pa pomeni, da so večji kmetje na boljšem kot manjši. Tukaj je mišljeno predvsem to, da se ne upošteva lega kmetij, recimo mali kmet z zemljo v bregovih mora vložiti več kot pa velik z zemljo v ravnici.
Ne upoštevajo se tudi cene odkupa pridelkov za določeno kulturo.

Rabimo tak sistem, ki bo upošteval navedeno in bo pomagal kmetijam v primeru kriz in ki bo omogočal ohranitev manjših kmetij.


Predlagate da so naj plačila vezana na ceno pridelave in ceno pridelka?
Kako funkcionira to?

V evropi že obstaja sistem, kjer se vodijo in klasirajo kmetije po velikosti.

Kmetija z majhnimi stroški ne rabi toliko direktnih plačil.

Na hitro še povzetek:

Gre se za kategorizacijo kmetij po velikosti in vezana plačila na zgoraj navedene kriterije. Postavlja se vprašanje zakaj bi naj davkoplačevalec financiral nerentabilne kmetije, odgovora sicer ni podal.

Ali bo sistem zaživel pa ni zapisano oz. sem spregledal.

Inštitut je izdal predlog, s predlogi, ki bi naj:
- zmanjšali pritiske na kmetije, da se morajo povečevati
- omogočali preživetje manjših kmetij
- vsaki kmetiji bi se naj dodelil tip - skupina v katero spada
- potrebni bi bili izračuni proizvodnje, odkupa, marže
- predlog je da če padejo cene pod določeno mejo se zadeva kompenzira z subvencijami

To sem na hitro prebral, če sem kaj narobe napisal, prosim popravite.

mainman je napisal/a:

Postavlja se vprašanje zakaj bi naj davkoplačevalec financiral nerentabilne kmetije, odgovora sicer ni podal.

Seveda je podal odgovor. Pravi, da bi naj "davkoplačevalec podpiral" manjše kmetije, zato ker želi. Pravi tudi da v naši družbi podpiramo veliko tega kar ni rentabilno.

Članek je zanimivo razmišljanje in verjemem, da se marsikateri spotakne ob to razmišljanje.

Tudi tu pač nekateri mislijo, da je edino pravilno gledati na ekonomski vidik, ne razmišljajo pa na širše. Problem je ko nekdo pač noče pogledati na drugo stran plati ampak samo na tisto, ki njemu odgovarja.

Mar tisti ta veliki res rabijo toliko subvencij da zadeva laufa? Če laufa velikim le pod pogojem teh subvencij potem malim sploh ne more. Ampak NE, saj ni fora v tem mar ne?

Že nekajkrat sem navrgel, da si je politika nasprutojoča. Razpisi narejeni tako, da dobi veliki, govori pa se da potrebujemo majhne za dolgoročno stabilnost. Ampak to samo za politične glasove.