Iz sedanjih 35.000 hektarjev, ki so v EKO (od tega menda 90% travinja) oni pričakujejo porast na 50.000 hektarjev. Ob tem, da oni sploh nebi dali nobenih subvencij na travinje

S čim moraš pol krmit kravo, da lahko pridelaš EKO mleko ali meso?

Dosti ekoloških kmetov živinorejcev je dajalo na trg. Vendar kaj, ko se je meso plačalo po konvencionalni ceni. Prodati ga kot EKO pa je bilo praktično nemogoče. Pol pa je procent tako nizek kot je.

Sej subvencije za travnike bodo še. Ampak le 136 eur z minimalno obtežbo 0.5 GVŽ. Se pravi pol manjša subvenija od sedanje.
Poleg tega boš dobil še nekaj za pašnike, zopet obtežba 0.5 GVŽ in za nesiliranje travinja nekaj malega.
Za nas ki ne kmetujemo v Naturi 2000 je ukrep z puščanjem tistih 5% nepokošenega vprašljiv, ker je potem z tisto staro travo več dela in stroška kot če vse skupaj od enkrat pokosiš ali popaseš pa je mir.
Torej bo dobil tisti ki le uveljavlja subvencije in morda pokosi ali pa da v najem in nima niti miši v hlevu, cca 100 eur manj subvencij od nas ki imamo živali in smo jih obvezani imeti 365 dni v letu, 5 let.....

Eko kmetje lahko date pobudo, da so z višjo obremenitvijo višje subvencije npr po desetinkah 0,6, 0,7 do 1.
Sicer bi bil mogoče problem, če EU to interpretira kot proizvodno vezano spodbudo.

Eko kmetje ste zelo nepovezani, vaša krovna organizacija je v razsulu in se bolj upošteva razne inštitute.
Za zbornico niste zanimivi, lokalna združenja pa tudi delujejo bolj na volunterski osnovi.

Prvi korak je članstvo eko .kmetov v lokalnih združenjih, ti po celi sloveniji so; naslednji je podati predloge vodstvu in potlej naredit načrt dela, postavit cilje. Sedaj za vas to dela država.

Za zgled vam je lahko čebelarska zveza.

Pri nas smo EKO oz. smo v preusmerjanju. Povsod se jemlje in tudi tu so znižali. Naša država, ki je tako pametna, ne vem zakaj ne grejo po navodila v avstrijo in naj prepišejo zahteve in subvencije, pa bo precej drugače. Pri nas se pa samo dela in dela, zato pa ddobiš drobiž, čeprav nekmetje mislijo, da so to visoki zneski.

Najbolj zanimivo pri KOPOPU je, da novi ukrepi najbolj skrbijo tiste, ki sami uveljavljajo subvencijo pokosimo pa drugi. Vsaj tako sem opazil v naši okolici. Sicer je strah upravičen, saj kmetje ki so dosedaj kosili druge parcele le te dajejo lastnikom v nazaj v uporabo.

Kar se tiče znižanja subvencji eko za preusmeritve, je prav oziroma mi je vseno saj smo mi oziroma večina je šla v eko, ko teh podpor sploh ni bilo. To je zadnja tri leta če se ne motim. In kdor bi šel v eko zaradi subvencji za preusmeritev bolje, da ne gre v eko.
Vsa pridelana hrana eko je najmanj x2 dražja od konvencijonalne. Le meso je samo 10% več plačano pa še tega ne odkupujejo. Krmit mu moraš eko koruzo šrot, ki je 0,5 eur.kg. Prodaš bika z certifikatom in v mesnici čez pol leta vidiš svoj certifikat kot, da mesar še vedno prodaja tvoje eko meso??!
Ne vem kdo je nor?!

Biki v eko odpadejo, ni biznisa....sej že tak ga je bolj malo.
Če si v eko moraš imeti obvezno večji del pašnikov, kakšne dojilje na njih in, da odstavljena teleta prodaš. Ne pa, da jih potem doma rediš na suhem senu, ker ne bo nič od njih. Pa še to naj bi bil slabši, kamnit in strm teren, ki ni uporaben za drugačno obdelavo. Lepe ravne njive je škoda za eko. Ker konvencionalno veliko več iztržiš iz nje.
Zraven pa, da imaš mogoče še nekaj zelenjave (okopavine), ki prodaš na tržnici in kombiniraš kolobar z eko žiti (pira, ajda, rž,..) Tukaj koruza, ječmen ipd. odpade.

Dejansko tale politika ekološkim kmetom diktira umik, korak nazaj v konvencionalno kmetovanje. Konvencionalni kmet lahko z neposrednim plačilom + zeleno komponento že doseže ali celo preseže ekološkega kmeta(če gledamo živinorejca, katerega EK plačilo znese zgolj 136€). Da ne omenjam še možnosti vstopa v katerikoli kokop ukrep, ki je za EK kmeta vreden posmeha; v večini operacij gre za prekrivanje ukrepa EK in posameznh operacij, tako recimo za ukrep MET dobi EK kmet pičlih 38 € plačila, medtem ko konvencionalni kmet dobi celih 157€(do tega zneska lahko pride tudi t.i. mešetar z zemljišči, ker GVŽ obremenitev ni zahteva). Skratka če seštejemo neposredno plačilo + kokop + zeleno komponento(v kateri so EK kmetje izvzeti) potem ugotovimo, da politika zagovarja in prioritizira konvencionalne kmete, čeprav so bili vsi politiki in visoki predstavniki oblikovanja kmetijske politike polna usta pohval, da bodo stimulirali okolju prijazno in ekološko obliko kmetovanja - bullshit! Kje so pri oblikovanju teh zneskov, izdelavi metodologije za preračun in predvsem pri lobiranju(celotna politika je rezultat lobistov) bile kontrolne organizacije, ki živijo od EK kmetov? Kje so bili predstavniki ekoloških združenj? Ali pa so bili enostavno drugi lobiji premočni? Po svojih lastnih izkušnjah lahko rečem, da v EK kmetijstvu provizvodni izplen napram konvencionalnim praksam zgolj 40%(bodisi poljščin, krme, ipd). Skratka je dohodek močno zreduciran, pogoji in kontrole poostreni, trg pa EK izdelka ni nikakor pripravljen preplačati v višini proizvodnega deficita. Naj potem delam z mislijo, da delam dobro okolju in da moji kupci uživajo prvovrstne izdelke ter iz svojega žepa sofinanciram deficit? Ne hvala, jejte uvoženo "mesno sranje" iz vzhodnega EU bloka(Romunija, Bolgarija,...vse kar je dobro gre iz Slovenije na zahodni evropski trg zaradi odlične kvalitete), polnega antibiotikov, rasnih hormonov, ipd. in uživajte v lepi misli, da je vaš mesečni prehranski budget prihranil na poceni nakupu!

mstrek je napisal/a:

Biki v eko odpadejo, ni biznisa....sej že tak ga je bolj malo. Če si v eko moraš imeti obvezno večji del pašnikov, kakšne dojilje na njih in, da odstavljena teleta prodaš. Ne pa, da jih potem doma rediš na suhem senu, ker ne bo nič od njih. Pa še to naj bi bil slabši, kamnit in strm teren, ki ni uporaben za drugačno obdelavo. Lepe ravne njive je škoda za eko. Ker konvencionalno veliko več iztržiš iz nje. Zraven pa, da imaš mogoče še nekaj zelenjave (okopavine), ki prodaš na tržnici in kombiniraš kolobar z eko žiti (pira, ajda, rž,..) Tukaj koruza, ječmen ipd. odpade.

Se strinjam z vsem, razen z "Lepe ravne njive je škoda za eko. Ker konvencionalno veliko več iztržiš iz nje." Eko kmetijstvo očitno rušijo in ne podpirajo z novim obdobjem.

Me prime jok, ko se vozim po naši ljubi Sloveniji, pa po ravnem prevladuje samo koruza in žita. Jaz eko hribovc pa bi dal ne vem kaj za 1ha dobre njive v ravnem. Dam primer: na vsega 8,3 arov je letos kombinacija zgodnjega krompirja in zelja dala vsaj 1,5 tisoč bruseljčanov, brez zrna umetnega gnoja na njivi, ki je v naklonu in dokaj kamnita. To je en bik, ki ga nekdo redi dve leti in ne preživi na takšni površini. Je pa bilo seveda več švica zraven, pa glavno, zelo ugodno leto s padavinami. Da bi se zelenjava prodajala po Ljubljanskih cenah bi bilo sploh super. V Celju je skoraj 1/1 proti konvencionalnim branjevkam.
Ampak pazi to, dodajte dvem letinam še urejeno namakanje in po možnosti teh 8 arov pokritih z rastlinjakom- ali še bolje ogrevan rastlinjak. Tako lahko npr prištejem še vsaj eno rundo motovilca.
Tukaj bi mi prav prišel razpis/ sredstva, če ne druga vsaj ugodno posojilo, da postavim omenjeno in bi prejeta sredstva zelo učinkovito hitro oplemenitil oz, dodal dodano vrednost s predelavo, kar je popularno govorit politikom. Pa človeka mine že pri dovoljenjih in vsesplošni birokraciji. Glede na potrebno delo, bi bila tudi velika potreba po delovni sili, ki bi jo iskal pa bi bil kakšen manj na zavodu. Pri besedah se pa vse konča, ker razpise diktirajo lobiji. 7ha in 3 ž kaj hitro izvisi ali je pa kje drugje finta. Razpisi se pa skoraj berejo, kot da jemo meso in pijemo mleko. Pa pride do tega, da so bile nekoč podpore za sajenje vinogradov, sedaj pa ravno obratno. Mislim, da bodo morali na dolgi rok manjši in srednje veliki kmetovalci razmislit, če se splača samo slovenska klasika: vino/govedina/mleko. Vsaj jaz imam na krožniku še mnogo drugega. Tujci z gigantskimi obrati prireje nas znajo s padcem kvot in količinami ter damping cenami povozit.
Nekak posmehujem se velikim "žvinam" v okolici, ki so požrli sto tisoče evrov iz neštetih razpisov, potem pa udrihajo čez odkupne cene mleka in mesa. Ampak uni gradijo glomazne industrijske hale, 100 hp traktorji ne veljajo, more biti 200 hp itd. itd. na koncu se pa utapljajo v kreditih. Pa si upam trdit, da realno manj potegnejo iz zemlje po hektarju, kot bi lahko.
Skratka moj gnev zaradi tega, ker bo v novem programskem obdobju lepo po starem. Pogoji za prevzemnike se višajo, eko subvencije padajo, kopop pa je na splošno napisan za lenuhe. Taveliki si bodo še naprej kupovali velike igračke in gradili luksus, ki ga sicer nebi v takšnem obsegu, mi majhni hribovci, ki smo očitno brez poslovnih idej pa bomo še naprej odvisni predvsem od naše lastne iznajdljivosti. Nekje v paralelnem vesolju pa dober projekt dobi velikosti primerno podporo ali še bolje, se sredstva na splošno razdeli bolj pošteno.

Do plačila za mlade kmete so upravičeni vsi mlajši od 40 let ob vstopu ali tisti, ki so prevzeli v manj kot 5 letih ob vstopu?