Situacija je takšna, da bom moral nekaj let krompir sadit na isti njivi. Vem da to zaradi bolezni ni dobro, vendar ne gre drugače.
Ali obstaja kakšna rešitev, način, ali preparat za razkuževanja zemlje, da se bolezen krompirja ne bi prenašala iz leta v leto?
Skratka, kako pripravit zemljo za naslednjo leto?

Koliko imam izkušenj so v krompirju problem strune. Za strune pa pravijo da jih oljna repica dobro redči. Je pa potrebno repico posejati takoj ko se krompir skoplje, ter potem ko odcveti, pomulčati da ne tvori semena.

https://www.google.com/search?q=kolobarjenje+na+njivi&rlz=1C1NHXL_slSI703SI703&oq=kolobarjenje&aqs=chrome.2.69i57j0l7.7292j0j7&sourceid=chrome&ie=UTF-8
Kolobarjenje so poznali že stari egipčani, ne vem v katerem času ti živiš. Narava zna odlično poskrbeti za sebe. Ti bi pa želiš iti preko narave z še več kemikalijami. Na pravi poti si, da boš zemljo uničil do te mere, da ne bo uspevala več nobena kultura.
Če si že ne znaš pripraviti kolobarja, se lahko vsaj dogovoriš z okoliškimi kmetovalci za menjavo njive.

lp

BOŠTJAN: včasih ni vse tako belo in črno. Pri nas je zemlja tako različna da recimo ene njive sploh niso primerne za koruzo, buče, ... Druge imajo probleme z ječmenom pa lahko apnimo koliko hočemo, pa ... Na določenih njivah sicer kulture uspevajo, je pa vprašanje ali jo boš jeseni uspel sploh spraviti dol.

Težko je potem postaviti skupaj nek pameten kolobar in hkrati še delati vsaj z pozitivno nulo.

Če bi bile marže kmeta normalne, recimo ko je bila tona ječmena čez 200 eur (zdaj je 120), bi lažje delali. Tudi če bi bil pridelek manjši na taki njivi bi se dalo preživeti.

Ko pa imaš zemljo kjer vse raste pa ni problemov.

BOŠTJAN je napisal/a:

https://www.google.com/search?q=kolobarjenje+na+njivi&rlz=1C1NHXL_slSI703SI703&oq=kolobarjenje&aqs=chrome.2.69i57j0l7.7292j0j7&sourceid=chrome&ie=UTF-8 Kolobarjenje so poznali že stari egipčani, ne vem v katerem času ti živiš. Narava zna odlično poskrbeti za sebe. Ti bi pa želiš iti preko narave z še več kemikalijami. Na pravi poti si, da boš zemljo uničil do te mere, da ne bo uspevala več nobena kultura. Če si že ne znaš pripraviti kolobarja, se lahko vsaj dogovoriš z okoliškimi kmetovalci za menjavo njive. lp

Vidim, da ti pa res rad pomagaš.

V monokulturi uspevajo trave in žita, to je v glavnem vse.
Nekoč smo sadili krompir nekaj hektarjev letno. Čeprav ga že dobro desteltje več ne sadim (niti za lastne potrebe), mi je pa še vseeno ostalo nekaj znanja v glavi.
Da ne moreš kolobarit mi pride na misel dve možnosti:
- ne znaš kmetovat (če ne poznaš drugega kot krompir, lahko narediš praho)
- cilj je čimveč krompirja za stranke. Če boš takšen krompir prodajal strankam, ti ga bodo vozile nazaj, pa si končal z biznisom za vedno.
Kot sem ti že prej napisal, dogovori se z okoliškimi kmeti in si izmenjuješ njive vsako leto.
Osnovni namen kolobarjenja je prilagajanje naravi, tisti ki kolobar prilagajate denarnici (dolgoročno), pa ni čudno da jamrate. Tu že moraš imeti hudičevo srečo, da se vsaj približaš "pozitivni nuli".
Drugače pa vsak dela na svoji zemlji kar mu je volja, mene to čisto nič ne moti. Pravzaprav je za mene to prednost, ko se konkurenca sama izloči.


lp

gospod je napisal/a:

Situacija je takšna, da bom moral nekaj let krompir sadit na isti njivi. Vem da to zaradi bolezni ni dobro, vendar ne gre drugače. Ali obstaja kakšna rešitev, način, ali preparat za razkuževanja zemlje, da se bolezen krompirja ne bi prenašala iz leta v leto? Skratka, kako pripravit zemljo za naslednjo leto?

Kolikor je meni znano, če imaš v mislih plesen se le ta ne prenaša iz leta v leto ker spore v parih tednih propadejo. Monokultua krompirja je res nepriporočljiva ni pa zadaj to misija nemogoče.
Sicer pa bolj slabo si opisal situacijo ali gre to bolj za samooskrbo ali že tržno dejvnost, ali bi sadil samo srednje pozne in pozne sorte oz. točno določeno, gre to za konvencionalno ali ekološko pridelavo...
Torej če ti ni problem uporabljat "standardnih" insekticidov in fungicidov pač tu ni neke strašne umetnosti pač sadiš bolj odporne sorte, priporočljivo sigurno bolj zgodne, obvezno pravi čas pokosit cimo oz. krompir opazovat (to opazovanje vinogradniki itak dobro obvladate:-)) ter pravočasno ukrepat ter seveda vzeti v zakup, da po drugem letu pridelek ni več to..ter seveda obvezen vmesni dosevek ali je to gorjušica, krmna ogrščica ali pa tudi solata.
Pri ekološkem imaš določena organska gnojila, ki omilijo probleme z talnimi škodljivci ter oskrbo z hranili (npr neeme cake, sam cen je pa visoko nad oblaki..) ter obvezno sadit zelo zgodne sorte ...tolk ne vem če sem ti kaj novega napisal....

BOŠTJAN je napisal/a:

https://www.google.com/search?q=kolobarjenje+na+njivi&rlz=1C1NHXL_slSI703SI703&oq=kolobarjenje&aqs=chrome.2.69i57j0l7.7292j0j7&sourceid=chrome&ie=UTF-8 Kolobarjenje so poznali že stari egipčani, ne vem v katerem času ti živiš. Narava zna odlično poskrbeti za sebe. Ti bi pa želiš iti preko narave z še več kemikalijami. Na pravi poti si, da boš zemljo uničil do te mere, da ne bo uspevala več nobena kultura. Če si že ne znaš pripraviti kolobarja, se lahko vsaj dogovoriš z okoliškimi kmetovalci za menjavo njive. lp

Morda kot zanimivost glede na to, da smo svoj čas imeli res konkretno vsajenega krompirja (še kolinska je bila zgrajena zaradi tega, ker so bili to kraji, kjer se je pridelovalo veliko kvalitetnega krompirja..)...torej imeli smo na eni njivi, ki je bila zaradi teksture zelo primerna za strojno pobiranje (kdor se še spomni tistih mašin ve da kake ilovke niso marali in je bilo posledično veliko prebiranja) zelo ozek kolobar dve leti krompit, nato koruza in spet dve leti krompir...no še danes je to najboljša njiva sicer ne raste več krompir ampak vseeno...

Mislim da je kolobar malce precenjen trenutno. So njive kjer nekaj bolje raste kot drugo, že zaradi mikroklime in osončenja npr.

Kot pravi sejalec, pri presevkih bi dodal mogoče le še sudansko travo, baje dobro revitalizira tla. In da so včasih v naših koncih krompir sejali po košnji inkarnatke, ko so preorali v maju.
Pa če imaš možnost si omisli namakanje.

Mi smo probali dve leti zaporedoma. Enkrat in nikoli več.
Eno je če prodaš v tovano za takojšno predelavo, nekaj drugega pa je če imaš majhne odjemalce za lastno uporabo.
Mešate vse povprek: jabolke, hruške, maline, črešnje, ...


lp