Jaz mislim da tudi zdaj to ni neumno početje, seveda po pameti in koliko zmoreš, ker to ni tvoja primarna služba.

V sloveniji po mojem mnenju lahko preživijo samo popoldanci/mali kmetje in pa veliki, ki lahko konkurirajo velikim eu kmetom. Pustimo še tistih nekaj nišnih ali z dopolnilnimi dejavnostmi, ki so v realnosti prave nosilke denarja. Vse ostalo na dolgi rok ne bo preživelo.

Problem je pa politika, ki je malega kmeta/popoldanca skoraj izstrebila, samo da se poriva naprej kmetije z nekaj 10 ha, da naj postanejo še večje, se pa nihče ne zaveda, da te kmetije dolgoročno ne bodo preživele, ker so prezadolžene, preveč odvisne od subvencij in razpisov, dosti jih sploh nima nekega resnega poslovnega načrta, hkrati pa realno niso sposobne preživeti več kot enega, dela je pa za dva/tri.
Pa ni problem samo politika, ljudem se več ne ljubi delati, vsi pričakujejo velike nagrade za malo vložka, potem pa še nesramno nizek ROI in smo tam.

Tudi jaz upam, da se bo popoldanski grunt začel splačati in ti bo nekaj dal.

Kar zadeva neposredno prodajo. Verjemite mi, da je čedalje težje najti stranke, ki so pripravljene plačati toliko, da ti še nekaj ostane. Pa potem imaš inšpekcijske službe na vratih, ki ti vsaka po svoje soli pamet in zahteva od tebe takšne in drugačne papirje, izvide, hrambe, ... in potem te mine in začneš razmišljati, kako je onim velikim fajn, ko namolzejo 500 in več litrov na dan in to prodajo mlekarni. Pač je plačano po 0,50€ (ali koliko že), pa nimajo HACCP sistema, pa nimajo stroškov z analizami dvakrat mesečno, ... Pa jim tudi ni tako luštno, ker pride sušno leto in ne vedo, kako bodo preredili tistih 40 krav in kupujejo krmo ne glede na ceno, ker morajo oddati toliko litrov mleka, ker v nasprotnem ne bodo imeli za kredit, ki ga mi tamali nimamo, ker nimamo hotelov MU za 1 mio + €. Pa pride moča, ko je težko sploh spraviti kaj pod streho in v optimalnem obdobju, je potem slabša kvaliteta krme in je potrebno spet ne glede na ceno kupovati dodatke, da ti spet krave molzejo, kot morajo, itd.

Veliki vidijo, kako je nam malim fajn, ker imamo vir zaslužka ne glede na vreme. Mi vidimo, kako je velikim fajn, ker imajo moderne hotele, ker imajo moderno mehanizacijo, ki je klimatizirana in zmogljiva in se nam sline cedijo.

Tako da, kakorkoli se obrneš imaš rit zadaj in nikoli nisi dovolj pameten, kaj je prav in kaj je najbolj optimalno.

Vsekakor pa bi moral biti v pristojnosti vsake države članice večji nadzor in večja pristojnost za odločanje, kaj sme na trgovske police in kaj ne. Če je dovoljeno prodajati uvoženo hrano, ki ni proizvedena po naših standardih, bi morala država enostavno reči, da razliko, da smo konkurenčni, krije iz sklada za poplave, npr. Potem nam bo vsem v interesu, da prodamo Celjskim mesninam, Mlekarni Celeia, itd., saj bomo dobili plačilo za opravljeno delo. S tem boš gospodaril in potem tudi ne potrebuješ subvencij in OMD in ne vem kaj še, ki je pesek v oči in za podpihovanje neukih množic. Kaj mi bo jurja subvencij, če dobim 10 let staro kravo plačano po 2,5 €/kg. Jurja bi mi mogli dati zraven, ko jo prodam in potem bi rekel, ok, saj je še pa kar nekaj znesla, ne pa 600 €, ki jih je Izi obrnil in s tem mesom, ki je šel v predelavo ali pa na trgovske police zaslužil v dveh dneh 3x toliko, kot sem jaz dobil za 10 let dela. Mora zaslužit, saj prevzema tudi določen riziko, vendar ne toliko in na račun mene.

Dopuščam, da narobe razmišljam, ampak nekako tako je.

Glede Ukrajine je pa zadeva takšna, ko je Rus ugotovil, da bo imel kavbojca na dvorišču, je rajši šel v konflikt, kot da bi to dopustil. Če bi to bila EU, vojne ne bi bilo, ker bi Rus vedel, da Ukrajine ne bo več konkurenca ampak bo regulirana po naših standardih. Zato se vedno problematizira samo članstvo v NATO in ne v EU.

lp

Živjo,

Ob predzadnjem zapisu se mi je utrnila naslednja misel. Že včasih so dragocen tovor naložili na več ladij. Recimo, da so prispele vse. V kolikor pa se je ena potopila je tovor še vedno zagotavljal večino. Tudi s kmetijam je tako. Država je stavila na vedno več in večje obrate. Vsi vemo kako je s krediti, nasledstvom, pride bolezen, pride poškodba.... Če vprašate mene je bolje imeti 5 srednjih oziroma manjših kmetij, kot pa eno v velikosti vseh petih. Tem bi bilo potrebno zagotoviti korektno življenje. Mislim, da bi bilo to smotrno. Že sam poznam več mlečnih obratov, ki gredo proti 200 glavam goveje živine. Ni pa še dolgo nazaj, ko sem gledal oddajo, pa ne vem ali je bilo z Avstrije, ali s Švice. Možakar je molzel do 20 krav in je bil zadovoljen...

Ena aktualna, anglež, ki pravi da se tega več ne more iti.

https://www.youtube.com/watch?v=_BHf7nralyY&ab_channel=FarmingBritain

Dolinar je napisal/a:

Živjo, Možakar je molzel do 20 krav in je bil zadovoljen...

Bil pred časom na eni kmetiji v ravninskem delu SLO, imajo 20 molznic in strojni park tak, da bi človek pomislil, da gre za farmo s 100 molznicami. Ne razumem najbolje kako jim to uspeva.

Kaj pa veš koliko so zakreditirani. Vsak teden imaš stroje na sodni dražbi od kakšne kmetije, ki je prezadolžena in ni več sposobna odplačevat kreditov.
Veliko kmetij vlaga denar od zunanjih prihodkov (služba, gozd, dopolnilne dejavnosti,...) v upanju da se bodo sčasoma povečali, ker realno gledano, najkasneje v 20 letih bo v sloveniji vsaj 50% manj kmetij. Ker si enostavno ne bodo mogle privoščiti vlaganj v posodobitve. To je žal kruta realnost ne glede na aktualno politiko. In to se dogaja po vsem svetu.
V nemčiji bo, če se bo trend v enaki meri nadaljeval, 2030 ostalo samo 15% kmetij napram leta 1990. Pri nas bo šlo po enaki poti.
Robotizacija in umetna pamet bo to samo še pospešila.

Povečevanje kmetij ni dobro, ker s tem postajamo bolj ranljivi, po drugi strani pa se krči število delovnih mest, ki so povezana z malim kmetom. Problem je tudi, da stroji postajajo čedalje večji in s tem se tudi povečuje vpliv/zahteve na infrastrukturo. Naravne danosti, razen prekmurja in nekaj drugih delov, tudi ne dovoljujo velikih kmetij in velikih parcel. Tukaj smo vseeno ena mala švica, če smo že vse drugo zavozili.

Problem je v politiki in potrošniku. Potrošnik še ima možnost vplivati na politiko, samo kaj ko vidi samo velike traktorje. Tu pa je problem vodstvo kmetijskih organizacij, ki je zlizano z politiko, pa tako ali tako gre samo za kulake, ki se širokoustijo. Zdaj ko se štrajka bi moral štrajkati mali/popoldanski/hobi kmet, ne pa ti kulaki, samo mali kmet dela, je v službi, išče rezerve.

Naslednja vojna ne bo dobljena na bojišču z orožjem ampak z hrano, to si zapomnite. Pošlješ nekaj dronov, sesuješ velike kmetije v državi in ljudi izstradaš v roku nekaj mesecev.

Zanimivo razmišljanje in zelo realno.
Švica dojema pridelavo hrane kot del vojaške strategije. Tista košnja v hribih 2+km nad morjem kjer kmet pokuri več goriva kot je vrednost pridelanega sena je prav to. "Če nam uničijo ravnine, imamo hribe..."

Ameriko bi lahko že zdaj sesul na tak način. Razstreliš par največjih kmetij in par največjih tovarn za predelavo hrane. Potem pa malo počakaš in bi se američani sami pobili med sabo, ker ne bi bilo dovolj hrane.
Se kdo spomne krize z otroško formulo, ki so jo morali interventno uvozit zaradi tega, ker je krajši čas stala 1 tovarna.

Svet je vedno bolj globalen in soodvisen. Kar neizogibno vodi v katastrofo, ker sistem ni odporen na nepredvidene dogodke. Vprašanje je samo kdaj in zaradi katerih vzrokov se bo cel sistem podrl. Dejstvo je da evropa sama veliko stvari ni sposobna več proizvest, ker smo to izvozili v cenejše države, hkrati pa smo zaradi razvitosti izjemno odvisni od tega. Poleg tega imamo ogromn delež delovne silo, ki nekaj tapka po računalniku, s lastnimi rokami pa ni sposoben nič naredit. Če se bo trgovinska pipca zaradi kakšnega koli razloga zaprla, bomo mi potegnili najkrajšo.

Iz tega lahko jasno potegnemo, da je za vsako državo izjemno pomembno, da ohrani večje število kmetij, ki bodo prodajale izdelke končnim kupcem, ker so edine, ki dobo imele znanje in orodje za proizvodnjo hrane v primeru večjih katastrof.
Ljudje si danes težko predstavljajo, da bi bile jutri prazne police na trgovinah, ampak kot nas zgodovina uči, nič ne traja večno.

Argentina ima kmetije tolikšne velikosti, da se kot prevozno sredstvo med posameznimi "obrati" na kmetiji uporablja letalo. Poglejte si kakšen video na to temo in debelo boste gledali kako urejene so tam te velike kmetije in kakšne stroje uporabljajo. Primer: https://www.youtube.com/watch?v=xMzebGGcck8

mainman je napisal/a:
Povečevanje kmetij ni dobro, ker s tem postajamo bolj ranljivi, po drugi strani pa se krči število delovnih mest, ki so povezana z malim kmetom.


Največji problem v SLO razmerah je zaraščanje, ki bi se pospešilo do neslutenih razsežnosti, če se izbriše male kmete. Veliki kmet ne bo imel časa niti interesa ukvarjati se z težavnimi površinami za obdelavo in v treh letih je v naših razmerah tam hosta.

Nazadnje urejal/a b-pod1 19 Mar 2024 08:42; skupaj popravljeno 1 krat