Po mojem mnenju tole ni optimalna razporeditev. Poskusi naredit krmilno mizo po sredini (smer vzhod-zahod) in potem na vsaki strani 1 (ali mogoče celo 2) boks, če ti zadeva kakorkoli pride v razpoložljiv prostor. Nastane problem z gnojem, tako da v tem primeru bi bila verjetno potrebna pehala za kidanje.

No, spet sem površno pisal. Jasno, da ne samo protivetrno mrežo. Možno, da bi bilo treba tudi vmes dati še en steber. Namesto kovinske konstrukcije pa leseno. Mogoče potem ne bi bilo slabo napraviti globokega nastilja. Če imaš leseno ograjo (ta bi bike zadržala - iz okroglic seveda), pa še 1 žičko pastirja in je mir, lahko to odmakneš in prideš v boks s traktorjem, recimo. Če je stena, je stena dokler je ne podreš. Tako sem si predstavljal

za koliko živali pa računaš ,da bi imel prostora .Po mojem v vsak box 6 kom bi šlo.

Ne vidim efektivnosti v tako velikem boksu?
Saj dejansko ne potrebuješ za pitanca toliko prostora?
Nisem sicer strokovnjak na tem področju samo za moje pojme je 4-5 m od
krmilne mize-ograje do zida čisto dovolj. Širina pa cca 80-90 cm na pitanca.
Kar je več je že skoraj razkošje.
Problem se pojavi pri "drsečem" gnoju. Le ta na dolžini 8 m bo precej težko drsel saj neboš imel dovolje velikega števila pitancov na boks.
Saj dejansko ti z hojo tlačijo gnoj po klančini navzdol. Rešetka je drag sistem +gnojne jame+govedu navadno drsi po določenem času in res hodijo ko po "jajcih".
Sam bi šel po FFarmer-jevih stopinjah.
Me zanima kako tebi to deluje tebi FFarmer? Kakšne težave z sistemom odgnojevanja? Se gnoj sam pomika proti transporterju?
Je potrebna pomoč kidanje? Spet je tu investicija v "krta".
A vselej bolje kakor kidanje z strojem saj pomoje.

Poznam primer, ko se je naredil premajhen nagib in gnoj ni drsel....
Veliko veselje verjemite mi.
Če greš pa na sistem kidanja je pa spet problem premikanja živali iz boksa v boks. Tako kakor je ta sisem na sliki je še mogoče. Enega izprazniš v duri boks eno skupino pa ven...

Sam osebno že nekaj časa razmišljam kaj je najboljše tako za žival(udobje bivanja) kakor za kmeta(investicija v gradnjo)? Pa nisem še prišel do jasnega stališča.

LP Marolt

nikob je napisal/a:

mene pa zanima, če kdo koga pozna, ki ima kompostni hlev za krave molznice imamo namen gradnje takega hleva(2 leti) in bi si ga radi v živo ogledali hvala za odgovore LP Niko

si dovolim tele slike dati gori--- ena od variant ::


so pa krave molznice notri in pehalo za čistit hodnik pred krmilno mizo .

marolt je napisal/a:

Nisem sicer strokovnjak na tem področju samo za moje pojme je 4-5 m od krmilne mize-ograje do zida čisto dovolj. Širina pa cca 80-90 cm na pitanca. Kar je več je že skoraj razkošje.

4m + 0,5 m kanal za krta je zvrhano dosti placa za pitance. Če se biki 'zmenijo' in lepo razporedijo vzdolž krmilne mize je tudi dobrih 70 cm dovolj placa za 700 kg bika, če imaš razkošje s prostorom lahko računaš 80 cm več pa nima smisla.

marolt je napisal/a:

Sam bi šel po FFarmer-jevih stopinjah. Me zanima kako tebi to deluje tebi FFarmer? Kakšne težave z sistemom odgnojevanja? Se gnoj sam pomika proti transporterju? Je potrebna pomoč kidanje? Spet je tu investicija v "krta". A vselej bolje kakor kidanje z strojem saj pomoje.

Veliki biki približno polovico gnoja zrinejo sami v kanal - bolj kot so divji, več dela opravijo - ostalo je treba na roke, pri nas to počnemo vsak dan pa ne vzame preveč časa. Problem je, ker so bile po tleh mišljene gume in smo zato naredili malo manjši padec kot bi ga bilo potrebno za beton, ampak na žalost se gume niso obnesle in smo jih dali ven, in sedaj imamo pač kakor imamo - malo več ročnega dela od predvidenega. Nastiljamo pa samo s salmo in močvirsko travo.

Če se komu zdi vsakodnevno kidanje preveč zamudno, se da tudi drugače. V dveh starih boksih imamo še vedno živali (dimenzije so malo manjše kot zgoraj napisano, sistem kidanja isti) in tam kidamo samo 1x tedensko (zaenkat, pri teži živali okoli 300 kg), nastiljamo pa po kidanju 1x s slamo, nato pa cel teden po 2x na dan z žaganjem (če bi vseskozi nastiljali s slamo, bi se nabralo preveč gnoja) pa sistem ravno tako funkcionira.

deželan je napisal/a:

nikob je napisal/a: mene pa zanima, če kdo koga pozna, ki ima kompostni hlev za krave molznice imamo namen gradnje takega hleva(2 leti) in bi si ga radi v živo ogledali hvala za odgovore LP Niko si dovolim tele slike dati gori--- ena od variant :: so pa krave molznice notri in pehalo za čistit hodnik pred krmilno mizo .

meni to ne deluje ravno kompost, je pa res tudi to ena od varjant
zanima me s kje je to, SLO?
pri kompostnem hlevu naj bi bile živali veliko bolj čiste
zdi se mi pa tudi da je premalo površine za tako št. živali


LP Niko

mene pa zanima kako je z naravno svetlobo v hlevu? koliko jo more biti in če inšpektorji kaj gledajo na to?

KONEC je napisal/a:

mene pa zanima kako je z naravno svetlobo v hlevu? koliko jo more biti in če inšpektorji kaj gledajo na to?

Okna morajo obsegati 5 % talne površine. Ker imam rad sam čim bolj svetle hleve, imam v načrtih za rekonstrukcijo hleva, ki jo bom delal letos okoli 9-11 %. Bom videl ko dobim načrte. Se mi pa tako ali tako zdi, da svetlobe ni skoraj nikoli preveč.

Lp

Kakor je že alky dejal, preveč svetlobe ni nikoli škoda. Pomojem je najboljši sistem dovajanja naravne svetlobe v prostor gotovo postavitev prosojnega materiala (stekla) na streho.



Če le imaš možnost naredi podobno. Ne bo ti žal. Kjer so okna vzidana v steno, je problem, da tista močna svetloba osvetli hlev le ob jutru ter proti koncu dneva. Ne rečem, da popolne, ko je sonce najvišje ni svetlo. Ne sploh ne, samo ob pronicanju svetlobe skozi streho imaš problem rešen pa za daljši čas dneva.