Kak vikend nazaj smo delali to. Žice smo najprej spravili na tla. Če so dolge vrste, bi se jih ob tem opravilu vsakih nekaj 10 metrov splačalo tudi povezati, da gre motanje lažje in s ene zapleta. Denimo s plastičnimi vezicami.
Potem smo navijali na motalico narejeno iz pralnega stroja, bobna, ki je bil odstranjen, ostal je ležaj na katerega so bile na cca 20 cm polmera 4 navarjene navpične palice. Bolje bi bilo, da bi šle proti vrhu malo skupaj. Žico sta zmeraj navijala dva. En jo je vlekel iz vrste. Če si pretrdno navil na motalico, potem smo jo težko dobili dol. Predvidevam, da bi konus rešil ta problem. Navijali smo vse žice vrste na eni strani naenkrat. V našem primeru 4 žice.
Motalico pa lahko tudi bolj improviziraš. Platišče na štangi zabiti v zemljo, ki ima nek omejevalnik, da kolo ne pade do zemlje (navarjena plošča). Tako smo delali, ko smo v moji mladosti žico razvijali za postavljanje vinograda. Tam smo sicer dali žico na vrh kolesa. V tem primeru bi moral na platišče tudi navariti neke palice. ne moreš navijati v notranjost platišča, ker ne boš dobil žice ven.
V tem primeru je šlo za majhen vinograd, dobrih 700 trt, ki so že imele porezane vse, ker se je s škarjami dalo odrezati. Od jutra do večera nas je pet stvar počistilo, odstranili žice, trte in spravili stebre na kup. Uporabljali smo en traktor s prikolico in minikopača. Za naslednji dan so ostala še skrita betonirana sidra na koncu vrst, ki za minikopača zahteva vsako kar več minut dela, mi pa nismo imeli vmes časa, da ga lahko spustimo k temu delu. |
