Te slike ki jih je objavil deželan, je ta kmetija slovenska?
Ve kdo kraj kjer se nahaja. Lahko na Zs.

Lp!

nevednež je napisal/a:

V ta hlev, pozimi, ne grem v službo. Vsak projektant hleva bi moral projekt delati izključno pozimi. Ma ga ne bo, ker ga takrat zebe ali je na smučanju. Poleti je lahko živina pod milim nebom.

Ta sistem hleva je za moje pojme povsem uredu,... sem projektant, projektiram neglede na letne čase, pozimi se smučam s 3m plugom, traktorjem in posipalcem, pa še nadzore delam in veremite mi, vem kaj je mraz, ko pri -8 delaš zapisnik na gradbišču, veter pa brije 100 na uro,... ni luštno, ampak to je "čar našega posla". In tudi vem, kaj je hlev, kaj je projektiranje hlevov (sem jih projektiral že ker nekaj), tudi vem kaj so želje posamezne stranke,... tudi povratne informacije tam pa tam dobim, kako je v novem hlevu vse boljše,... kaj je boljše, kaj ne,...

Kolikor se spoznam in kolikor imam izkušen z živino, mislim da živini zime (mraz) ne povzročajo večjih težav v "odprtih" hlevih, je pa dejstvo, da gre temu primerno več krme,...

G. Nevednež, da ne boste mislil, da je to "napad" na vas, sploh ne, predlogi projektantov so eno, želje stran drugo,... potrebe pa,...

LP JCB FAST TRACK

Bik nebo zmrznil to je dejstvo. Sem ravno včeraj zvečer opazoval v bližini Karlovice trop ki je poležaval na pašniku pri -7stopinjah.
Tudi sam sem jih imel na prosti reji. Sicer malo bolj zaprto pa sem na Blokah kjer imamo kar hladno. Pa ni bilo težav.
Navadno je največja težava v naših glavah.
Je pa seveda razlika 800nm ali 400nm.
Pri nas mora biti hlev univerzalen poleti odprt pozimi delno zaprt...

LP M

marolt je napisal/a:

Bik nebo zmrznil to je dejstvo. Sem ravno včeraj zvečer opazoval v bližini Karlovice trop ki je poležaval na pašniku pri -7stopinjah. Tudi sam sem jih imel na prosti reji. Sicer malo bolj zaprto pa sem na Blokah kjer imamo kar hladno. Pa ni bilo težav. Navadno je največja težava v naših glavah. Je pa seveda razlika 800nm ali 400nm. Pri nas mora biti hlev univerzalen poleti odprt pozimi delno zaprt... LP M

Bil sem pri rejcu drobnice, ki ima sistem odprtega hleva. Hlev se po besedah rejca ne obnese najbolje v mrzlih dneh, ko ovce jagnjijo, tako da jih mora prestavljati v star, zaprti del hleva kjer je bolj toplo. Tako da takšen sistem hleva ni verjetno primeren za vse vrste, kot tudi kategorije živali. Mislim da bi morali omenjati kaj naj bi v teh hlevih bilo. Po mojem mnenju kakšne telice ali biki ni težav, vse drugo pa je res odvisno od lokalnih klimatskih pogojev.

Kaj pa če si na primorskem na 700 nmv, temperatura -20, sneži in piha nekje 150 kmh, s sunki tudi do 180 kmh in imaš kar nekaj takšnih tednov v zimi? Tudi če je špranjica 1 mm ti nanese noter 1 m3 snega, ta način tukaj bi bilo pa pravo veselje. Tam kjer ni vetrovno področje je to po mojem v redu, povsod pa ne.
Sem pa proti zaprtim hlevom. Jaz imam dojilje celo leto zunaj, pozimi imajo barako s treh strani zaprto, odprta je proti jugozahodu, kjer jih krmimo, vendar opažam, da ta sistem reje ni OK ker čez zimo v deževnih dneh popolnoma uničijo rošo na pašniku, pregon ne pride v poštev zaradi zaklona, tako da bo potrebno verjetno narediti odprti hlev na tlačen gnoj za čez zimo.

linč je napisal/a:

Kaj pa če si na primorskem na 700 nmv, temperatura -20, sneži in piha nekje 150 kmh, s sunki tudi do 180 kmh in imaš kar nekaj takšnih tednov v zimi? Tudi če je špranjica 1 mm ti nanese noter 1 m3 snega, ta način tukaj bi bilo pa pravo veselje. Tam kjer ni vetrovno področje je to po mojem v redu, povsod pa ne. Sem pa proti zaprtim hlevom. Jaz imam dojilje celo leto zunaj, pozimi imajo barako s treh strani zaprto, odprta je proti jugozahodu, kjer jih krmimo, vendar opažam, da ta sistem reje ni OK ker čez zimo v deževnih dneh popolnoma uničijo rošo na pašniku, pregon ne pride v poštev zaradi zaklona, tako da bo potrebno verjetno narediti odprti hlev na tlačen gnoj za čez zimo.

Ja, vse ni nikjer idealno,... se strinjam,... Tak tip hleva verjetno res ni primeren za vse tipe podnebja (kot si omenil), mislim pa, da v nižinskih predelih ne-bi smelo biti problemov.
Če rečem nekoliko drugače, morda bolj cinično, kot se je moderno danes izraziti, "v hribih" je že problem najti zadostne površine za postavitev nekega normalnega hleva,... so pa seveda izjeme,... Dejstvo je, potrebe, želje in vse ostalo je potrebno prilagajati okolju, podnebju, obliki, naklonu parcele,... Meni je jasno, vsak hlev ne gre povsod, vsak hlev ne bo funkcioniral povsod enako,...

LP JCB FAST TRACK

Mi bomo letos delali majnši prizidek obstoječemu hlevu. Dimenzije 15x8m, bo pa na drseči nastilj. V njem bi naj bilo cca. 20-22kom telic.
En okvirni načrt:


In pa še bodoči hlev v tem prostoru (malo igranja v slikarju) :


Imam pa vprašanje če ima kdo izkušnje s tem drsečim nastiljem (slama), sploh v našem primeru kjer bodo manjše telice od 200-250kg naprej.
Ali bi si raje pripravili ob zidu za vgradnjo pehala/krta?
zaželjeni odgovori/predlogi, hvala

Nazadnje urejal/a KONEC 28 Dec 2011 20:43; skupaj popravljeno 1 krat

Znanec ima bike na rešetkah, privezih in globoki nastilj na prostem. Kombinira vse tri načine reje. Najbolj se obnesejo boksi na rešetkah. Je najmanj dela. Globoki nastilj je super, ker je cenjša gradnja in manj možnosti za bolezni, ker je odprt hlev. Je pa ogromno dela s tem kidanjem. Se naberejo kar velike količine gnoja...za vse to vsaj 2x prelagat je tudi nekaj časa in nafte potrebno. Potrebno veliko nastilja, kam to vse skladiščit.
V zimskem času bike pospravi noter na rešetke, ker kakor je že bilo rečeno. v zaprtem hlevu je boljši prirast in lepše hleviti...ti ne gre za nohte, ko moraš futrat pri -15.

Pri majhnih živalih - do recimo 400 kg, je škoda mislit, da bodo sami rinli gnoj ven. Če so bolj mirne živali tudi večje ne bodo prav veliko zrinle nazaj. Poleg tega mora biti nastilj čim krajši (dobro zrezan), najprimernejša pa je po moje žagovina.

FFarmer je napisal/a:

Pri majhnih živalih - do recimo 400 kg, je škoda mislit, da bodo sami rinli gnoj ven. Če so bolj mirne živali tudi večje ne bodo prav veliko zrinle nazaj. Poleg tega mora biti nastilj čim krajši (dobro zrezan), najprimernejša pa je po moje žagovina.

Bolj kot teža živali je pomembna obtežba boksa. Če je v boksu premalo živali te ne iztisnejo gnoja. Dobro je boks pregraditi na pododelke - pregrade pravokotno na jasli. ki segajo do polovice ali 2/3 globine boksa. S temi živali prisilimo, da se več gibljejo ob zadnji steni in učinkoviteje izrinjajo gnoj na prosto. Plast gnoja pri izhodu iz hleva je precej debela, zato mora biti tudi odprtina v steni dovolj visoka.
Žagovina pri sistemih za tlačen gnoj ni najboljša. Namreč slama v nastilu začne hitro preperevati in nastane bolj spolzka masa, po kateri gnoj lepo drsi iz hleva. Žagovina pa se premika samo toliko kolikor jo dejansko živali z nogami iztisnejo iz hleva. V letih s pomanjkanjem slame so tisti kmetje, ki uporabljajo tlačen gnoj, ugotovili, da največ do polovico slame lahko zamenjajo z žagovino.