kmetovalec je napisal/a:

Vsake 3 oz. 5 tednov (letno je to cca 14 prikolic) pripelje v hlev polno prikolico zagovine oz. oblancev (cena za prikolico cca 375 € - 25 m3 po 15 €, kar znese 5250 €).

Ta cena velja pri njih. Pri nas je trenutno žagovina približno 50% cenejša.

Kako velik hlev pa bi moral biti za približno 15-20 glav? 3X manjši kot ta?

cena žagovine na lip bled(obrat bohinj,kjer je žaga)v lanski jeseni 17eur na meter3. plus tega vožnja skozi sotesko(relacija bled bohinj) švoh 30 km. eni se nafurajo-in to ne zastonj .

Grega S je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Vsake 3 oz. 5 tednov (letno je to cca 14 prikolic) pripelje v hlev polno prikolico zagovine oz. oblancev (cena za prikolico cca 375 € - 25 m3 po 15 €, kar znese 5250 €). Ta cena velja pri njih. Pri nas je trenutno žagovina približno 50% cenejša. Kako velik hlev pa bi moral biti za približno 15-20 glav? 3X manjši kot ta?

Minimalna zahteva je 7,5 m2 na kravo, seveda samo ležalni del. Torej bi potreboval tm nekje 150 m2 za opisano čredo. Upoštevaj dodatno še krmilni prostor in molzišče. Krmilni del je lahko zunaj hleva (kar je najbolj smiselno tudi pri ostalih oblikah hlevov).

kmetovalec je napisal/a:

Minimalna zahteva je 7,5 m2 na kravo, seveda samo ležalni del. Torej bi potreboval tm nekje 150 m2 za opisano čredo. Upoštevaj dodatno še krmilni prostor in molzišče. Krmilni del je lahko zunaj hleva (kar je najbolj smiselno tudi pri ostalih oblikah hlevov).

Molzišča ne rabim. Imamo dojilije.

Pa še te so čez celo poletje na paši. V hlevu so samo ko zunaj nimajo kaj pasti. Trenutno hlev je precej nefunkcionalen, precej je ročnega dela, ker nikamor ne prideš s traktojem. Pa še dotrajan je in bi bili stroški poštene obnove verjetno precej višji od novogradnje takšnega (kompostnega) hleva. Sploh zato ker je les doma, žaga pa tudi.

sam se neb bl splacal nastiljat za senom slabše kvalitete kot z žagovino?

Pameten gospodar, denar je pametno vložil tja, kjer je z modernizacijo odpravil najtežje vsakodnevno fizično opravilo - molžo,( saj veste, hrbtenibolica ), dobra pa je izgleda tudi ponudba strojnih storitev (verjetno bi ga z lastnimi malimi stroji več stala nafta, kot pa tu plača za celo storitev) in tako ima pametno izbiro vlaganjanja v hlevsko tehniko, namesto v kosno. Vse najboljše stvari so enostavne.

Zelo podobna zadeva je bila predstavljena na radiu ognjišče v predstavitvi strokovne ekskurzije v Izraelu, kjer so svetovna špica tako glede prireje mleka, molzne opreme ter njihove iznajdbe- kompostni hlev. Kjer pa za razliko od avstrijcev ne uporabljajo nastilja. Razlog, ki je bil podan zakaj pri nas zadeve ne funkcionirajo je da so naše krave zakisane ter posledično preredko blato. Res je da je naša silaža kisla ampak skupaj z voluminozno krmo + sodo vseen mislim da zadeva ni tolk kritična res pa ne poznam kakšna struktura blata imajo njihove krave. Sicer je tam drugačna klima jih pa zato 3x dnevno tuširajo, tako da tu ne more bit problem. V glavnem zelo zanimiva zadeva je pa res da tu pride v poštev samo novogradnja z našimi betonskimi monoliti je že sedaj samo en križ!

sejalec je napisal/a:

Zelo podobna zadeva je bila predstavljena na radiu ognjišče v predstavitvi strokovne ekskurzije v Izraelu, kjer so svetovna špica tako glede prireje mleka, molzne opreme ter njihove iznajdbe- kompostni hlev. Kjer pa za razliko od avstrijcev ne uporabljajo nastilja. Razlog, ki je bil podan zakaj pri nas zadeve ne funkcionirajo je da so naše krave zakisane ter posledično preredko blato. Res je da je naša silaža kisla ampak skupaj z voluminozno krmo + sodo vseen mislim da zadeva ni tolk kritična res pa ne poznam kakšna struktura blata imajo njihove krave. Sicer je tam drugačna klima jih pa zato 3x dnevno tuširajo, tako da tu ne more bit problem. V glavnem zelo zanimiva zadeva je pa res da tu pride v poštev samo novogradnja z našimi betonskimi monoliti je že sedaj samo en križ!

Neumnosti. V izraelu je klima dosti bolj suha in tam voda dovolj hitro izhlapeva, da je lezišče suho tudi brez nastiljanja. V bolj vlažni klimi je potrebno dodajati nastilj, ki poppije vodo, ki ne izhlapi. Zato tudi nastiljanje z mokro žagovino ni možno.

KOndi:nastiljanje s slabim senom verjetno vseeno ne bi bilo cenejše. 1m3 žagovine je nekako ekvivalent 3/4 bale. Da bi te košnja, sušenje in baliranje prišlo na manj kot 20 € na balo je bolj malo verjetno. Pa še en problem je: hitra mineralizacija sena v kompostu, pri kateri se spet sprosti vezana voda in bi zato bile potrebne precej večje koliočine nastilja.

Ne vem sam boš veliko bolj vedel v kolišni meri ta gnoj ali kompost sposoben zadržat vlago še posebej če ti v hlevu vsaj 3x dnevno "dežuje" in mimogrede hlev ni bil sredi sahare ampak ravno tako poznajo spomlad zimo (mokro). Tudi dovomim, da bi brez neke primerne klime v hlevu dosegal od 12 000 l naprej v laktacijski dobi. Bistvena razlika, ki sem jo med njima zaznal da v Avstriji prerahlajo z nekimi klinastimi branami medtem ko naj bi v izraelu z neko frezo v bistvu ta kompost obrnili torej pregreto suho zadeva iz "globin" vrže na vrh in na tem krave ležijo.

Sicer pa napisal sem samo primer prakse, ki se mi zdi zelo zanimiva, zdaj če enim ne paše da zadeva ni iz severnih plankov pa tudi prav. Ampak če so zadevo uspešno izvozil v Wisconsin ki vemo kje je in kaj pomeni v pridelavi mleka..... ne vem samo moje menje..

sejalec je napisal/a:

Ne vem sam boš veliko bolj vedel v kolišni meri ta gnoj ali kompost sposoben zadržat vlago še posebej če ti v hlevu vsaj 3x dnevno "dežuje" in mimogrede hlev ni bil sredi sahare ampak ravno tako poznajo spomlad zimo (mokro). Tudi dovomim, da bi brez neke primerne klime v hlevu dosegal od 12 000 l naprej v laktacijski dobi. Bistvena razlika, ki sem jo med njima zaznal da v Avstriji prerahlajo z nekimi klinastimi branami medtem ko naj bi v izraelu z neko frezo v bistvu ta kompost obrnili torej pregreto suho zadeva iz "globin" vrže na vrh in na tem krave ležijo. Sicer pa napisal sem samo primer prakse, ki se mi zdi zelo zanimiva, zdaj če enim ne paše da zadeva ni iz severnih plankov pa tudi prav. Ampak če so zadevo uspešno izvozil v Wisconsin ki vemo kje je in kaj pomeni v pridelavi mleka..... ne vem samo moje menje..

Mislim, da nisi dobro razumel. Krava dnevno izloči 10 do 20 l urina, blato samo po sebi (četudi je zaradi prehrane bolj trdo) tega ne more vsrkati. Da se ustvari kompost mora ta urin bodisi izhlapeti ali pa ga vsrka katera druga suha snov (nastilj). V aridni klimi kjer je EP evaporacijski potencial) dovolj visok urin in voda iz blata dovolj hitro izhlapevata in se ustvari dovolj suha plast komposta, da so živali čiste. Kljub temu je tu potrebna precej večja ležalna površina (tudi enkrat večja, kot če nastiljamo). Način obdelave komposta (z rahljalnikom ali prekopalnikom) ima sicer nekaj vpliva, vendar je učinek prekopavanja opazen le v dovolj suhi klimi. V vlažnejši klimi od prekopavanja ni nobene koristi. EP ni odvisen samo od temperature ampak predvsem od vlažnosti zraka (oz. količine padavin). Zato so lahko kompostni hlevi brez nastiljanja uspešni tudi v Wisconsinu, ki ima precej kontinentalno klimo (vroča poletja, mrzle zime, a z malo padavina - podobno našemu Prekmurju). z Gorenjsko seveda to ni primerljivo, ker ima ob podobnih temperaturah enkrat več padavin.
Pa še nekaj: izraelci seveda ne tuširajo krav na ležišču (kompostnem delu), ki ima tudi streho, tako da tudi dež ne moči komposta. Krave tuširajo pred molziščem in/ali pred krmiščem. In kot sem že omenil bistvena je razlika v razpoložljivem prostoru na kravo.