Pod jurja ne dobiš nič pametnega. Da nabaviš nekaj z odpada in ga sam porihtaš si prišparal 100€ + lastno delo. In zelo velika verjetnost je da bo nekaj odpovedalo. Seveda med delom, pozimi nič ne crkuje.

Kaj pomeni v okolici? Včasih je boljše nekomu od malo dlje plačat 50€ samo da se pripelje + delo.

Meni deluje kot Kemper universal frase.
https://www.kemper-stadtlohn.de/fileadmin/Dateien/PDF/historische_Produkte/Stalldungstreuer/Ersatzteillisten_Streuer/ET_L_Universal_Fr%C3%A4sstreuer_E2-E4.pdf

Hvala, je res podobn.

V bližini se prodaja en sipov tg25. Na kaj moram biti pozoren pri nakupu razen pleharije? Zračnost valjev? Ohranjenost pomika, verige, orehov? Prenosi?

Po mojih izkušnjah so valarji najšipkejša točka. Oziroma same roke na njih. Poglej še zobnik za pomik in mačke. Ostalo niti ni problematično.

Preveri zračnost stožčastih zobnikov pogona trosilnih valjev. Koliko je OK, ne bi vedel povedati. In trosilne pločecine, če so skrivljene, varjene, je nekdo mučil trosilec, podobno velja, če ima poviške stranic. Nekateri pravijo, da so imeli poviške samo za prevoz žagovine.

Kakšna je razlika v raztrosu pri pokončnih ali ležečih valjih?

dogtag je napisal/a:

Kakšna je razlika v raztrosu pri pokončnih ali ležečih valjih?

http://www.traktor.mojforum.si/traktor-about395-0-asc-60.html

V temi gnojenje travnikov je napisano nekaj o tem. V grobem pa iz izkušenj, pokončni valji trosijo boljše v širino, ležeči pa raztros omejijo na dobro širino trosilca.
Pri pokončnih je tudi odvisno od dizajna lopatic kako dobro zdrobijo gnoj, načeloma ga ležeči boljše razdrobijo.

Pri nas se večina uporablja sipove trosilce s pokončnimi valji, samo en ima tajfunovega z ležečimi, pa lahko potrdim kar sem/so napisal/i.

Imeli smo oba tipa Tehnostrojevih. Ležeči trosi kolikor je širok trosilec, zdrobi relativno lepo, je pa težava, da ležeča valja ne uspeta zmleti in izmetati toliko gnoja kot ga dobavi strgalno dno. Če gre za kompost to ni problem, pri težkem ne kompostiranem gnoju pa to pomeni prevelike obremenitve in poškodbe strgalnega dna in trosilnega mehanizma. Vertikalni trosilni sistem teh težav nima, ker so vertikalni valji bolj učinkoviti pri izmetu, res pa je, da tu in tam izvržejo kakšen malo večji kup gnoja.

sicer malo off, jaz sem pa šel stran od trosilca in sem kupil cisterno, ker je zame bolj večnamenska. V hlevu imam kombiniran sistem na rešetke s splakovanjem spodaj, ter globok nastilj. Globok nastilj zvozim na kup in pustim eno leto da se kompostira. Ta kompost pa potem skidam v jamo zraven, dodam vodo iz štirne in zmešam. Tako lahko vozim s cisterno in gnojim tudi dele, ki s trosilcem s ceste niso dostopni. Mi vzame malce več časa ker ko zmešam 10 kubikov hkrati, moram pobrati kakšno samokolnico tistega kar po mešanju priplava na vrh (seno, trava, vejice), ampak nasplošno mi tak sistem deluje super. Poznam enega, ki je transporterja usmeril kar v gnojnično jamo in čez poletje dela gnojevko, na zimo pa krta preusmeri v gnojno jamo, da ima gnoj za njive. V slednjem primeru pa je dobro, da se nastilja žagovina, ker slama se ne bo zmešala.